Zvezni sodnik Waverly D. Crenshaw ml. je v Tennesseeju odredil razkritje občutljivih vladnih dokumentov, ki nakazujejo na neposredno vpletenost vrha ministrstva za pravosodje ZDA v pregon priseljenca Kilmarja Abrega Garcie. Razkriti materiali, med katerimi so ključna elektronska sporočila, neposredno izpodbijajo prejšnje trditve ministrstva, da je bila odločitev o pregonu sprejeta lokalno in brez navodil iz Washingtona. Dokumenti namreč razkrivajo, da je urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha pregon Abrega Garcie označil za »prednostno nalogo«, kar po mnenju pravnih strokovnjakov potrjuje sume o politično motiviranem in maščevalnem pregonu. Primer Abrega Garcie je pritegnil pozornost javnosti zaradi njegove predhodne deportacije v Salvador, ki je bila izvedena kljub sodnim odredbam, ki so to prepovedovale. Vrhovno sodišče je kasneje odredilo njegovo vrnitev v ZDA, takoj po vrnitvi pa ga je ministrstvo za pravosodje obtožilo tihotapljenja ljudi, kar temelji na prometnem zaustavljanju iz leta 2022. Odločitev sodnika Crenshawa o razkritju približno dveh ducatov dokumentov iz obsežnega arhiva 3.000 spisov predstavlja resen udarec za integriteto ministrstva in namestnika Todda Blancha, saj razkriva protislovja med uradnimi izjavami vlade in dejanskim delovanjem vodstva.

Razkrito je bilo, da je Ministrstvo za pravosodje razširilo pregled dokumentov v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom na 5,2 milijona dokumentov. Dva demokratska voditelja v ameriškem senatu sta zahtevala odgovore od vodje kabineta Bele hiše, Susie Wiles, glede njenega dostopa do zveznih datotek o Epsteinu. Prav tako je Ministrstvo za pravosodje poskušalo opozoriti tranzicijsko ekipo Donalda Trumpa, da eden od zaveznikov novoizvoljenega predsednika ni primeren za visoki vladni položaj, ker ni opravil varnostne prevere, kar je prikrilo preiskavo o podkupovanju. Poudarjeno je bilo, da ideologijo drugega Trumpovega režima zaznamuje "sovraštvo", kar se odraža v imenovanju Paula Ingrassia za stike Bele hiše z Ministrstvom za pravosodje.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je vložilo tožbo proti zvezni državi Illinois z namenom razveljavitve zakona, ki prebivalcem omogoča tožbe proti zveznim agentom za priseljevanje. Nova državna zakonodaja bi omogočila pravne postopke proti agentom, ki izvajajo aretacije v bližini sodišč ali kršijo ustavne pravice posameznikov. Administracija Donalda Trumpa trdi, da takšni lokalni zakoni nedopustno omejujejo delovanje zveznih organov pri izvajanju imigracijske politike. Hkrati so skupine za pravice migrantov v okrožju Multnomah v Oregonu sprožile tožbo proti tamkajšnjemu šerifu in lokalnim oblastem. Tožniki trdijo, da lokalni organi kršijo oregonski zakon o t.i. azilnih mestih (sanctuary state law), ker naj bi za potrebe zvezne službe U.S. Marshals Service pridrževali osebe zaradi kršitev imigracijske zakonodaje tudi po tem, ko so bile te s sodno odločbo že izpuščene na prostost. Po navedbah tožnikov lokalne oblasti s temi dejanji nezakonito namenjajo svoje vire za naloge, ki so v izključni pristojnosti zvezne vlade.

Verski voditelji po celotnih Združenih državah Amerike so se v letu 2025 spopadali z naraščajočimi izzivi pri zagotavljanju pomoči in zaščite priseljenskim skupnostim. Zaradi vse ostrejše retorike predsednika Donalda Trumpa, ki vključuje zahteve po množičnih deportacijah in uporabo razčlovečujočega jezika, so se številne verske organizacije znašle pod pritiskom. Posebej izpostavljeni so begunci iz Haitija in Afganistana, ki so v preteklosti v ZDA poiskali zatočišče pred nasiljem, zdaj pa se soočajo z negotovostjo glede svojega pravnega statusa. Škof iz Austina Daniel Garcia in drugi predstavniki katoliške cerkve so javno obsodili uporabo žaljivega jezika, ki migrante označuje za »smeti«. Verske skupnosti poudarjajo, da je takšna komunikacija nezdružljiva z načeli človeškega dostojanstva. Razmere so se dodatno zaostrile zaradi konkretnih politik, ki vključujejo gradnjo obsežnih centrov za pridržanje in pritiske na mesta, ki nudijo zatočišče migrantom. Verski voditelji napovedujejo, da bo prihodnje leto še težje, saj se strah pred deportacijami neposredno odraža v finančni nestabilnosti cerkva in socialni izolaciji vernikov.

Donald Trump je izrazil željo, da bi Joe Gruters prevzel vodenje Republikanskega nacionalnega odbora (RNC), kar naj bi pomenilo konec Grutersove kandidature za finančnega direktorja Floride. Hkrati so se v Teksasu začela zaslišanja o preureditvi volilnih okrožij, pri čemer je predsednik Trump pozval zakonodajalce k oblikovanju novih kongresnih zemljevidov.

Zvezni sodnik, ki ga je imenoval predsednik Biden, je zavrnil tožbo Ministrstva za pravosodje ZDA proti zvezni državi Illinois in mestu Chicago glede njunih 'sanktuarijskih' politik. Tožba, ki jo je vložila Trumpova administracija, je poskušala omejiti te politike, ki naj bi ščitile nezakonite priseljence. Sodnik je kot razlog za zavrnitev navedel 10. amandma, kar nekateri pravni strokovnjaki ocenjujejo kot raztegnjen argument.

Po novem poročilu je administracija Trumpa pridobila dostop do osebnih podatkov oseb, za katere je znano, da so v Združenih državah nezakonito. Razkrito je bilo tudi, da so visoki uradniki Ministrstva za pravosodje spodbudili obtožnico proti Kilmarju Abrego Garcii, domnevnemu članu tolpe MS-13 in osumljencu za tihotapljenje ljudi, šele po pomotoma izvedeni deportaciji.